Von der Leyen in Starmer: Evropa mora stati na lastnih nogah

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Münchnu dejala, da "mora Evropa stopiti naprej in prevzeti odgovornost za lastno varnost".

Kot je dodala "evropska varnost ni bila vedno razumljena kot naša odgovornost", po njenih besedah pa mora Evropa "zgraditi hrbtenico strateških zmogljivosti", pri čemer je navedla vesoljske aktivnosti, obveščevalne dejavnosti in strateške sposobnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je von der Leyen zavrnila ocene, da bi krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti slabila čezatlantske vezi, ter kot dokaz navedla govor ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki je zjutraj v Münchnu dejal, da se ZDA ne želijo ločiti od Evrope, temveč si prizadevajo za oživitev zavezništva.

"Neodvisna Evropa je močna Evropa, močna Evropa pa pomeni tudi močnejše čezatlantsko zavezništvo," je dodala.

Po von der Leyen je pred govorniški pult stopil tudi britanski premier Keir Starmer, predsednica Evropske komisije pa mu je dejala, da "sta prihodnosti EU in Velike Britanije bolj povezani kot kdaj koli prej" in dodala, da "je v skupnem interesu, da smo ambiciozni glede našega partnerstva".

Starmer: Evropa mora stati na lastnih nogah

Keir Starmer je v govoru poudaril, da mora Evropa "stati na lastnih nogah". To je po njegovih besedah mogoče doseči z opustitvijo zadržkov ter z gradnjo bolj evropskega Nata, ki bi temeljil na globljih povezavah, poroča britanski BBC.

"Nismo več Britanija iz let brexita," je Starmer dejal ob glasnem aplavzu. Evropo je označil za spečega velikana na področju obrambe. Evropska gospodarstva po njegovih besedah več kot desetkrat presegajo rusko, vendar razdrobljenost in podvajanje obrambnih zmogljivosti povzročata veliko neučinkovitost in slabita skupno varnost. V svojem govoru je omenil tudi ZDA, in sicer, da so ZDA omogočile, da je Evropa "zaspala na področju obrambe", kar je po njegovem treba preseči.

Britanski premier je obenem posvaril pred naraščajočo grožnjo iz Rusije in pozval k okrepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Evropa mora biti po njegovih besedah sposobna odvračati agresijo, saj bi se tudi v primeru morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini varnostna grožnja Rusije le še povečala. Skliceval se je na ocene Nata, po katerih bi lahko bila Rusija ob koncu desetletja pripravljena na vojaški napad na zavezništvo, in poudaril, da se je na to grožnjo treba odzvati.